BlackRock zapira svoj Frontier Market ETF, ker, kot pravijo, na teh trgih ni dovolj likvidnosti za dobro spremljanje indeksa z velikimi sredstvi. Razumljivo, čeprav je to škoda za trge, katerim so bili izpostavljeni. Namreč, to je bil edini pomemben Frontier ETF, ki je fizično repliciral indeks (tako je dejansko kupoval delnice, namesto da bi uporabil sintetične strategije, kot so swapi).
Ko so se odločili za to potezo in začeli prodajati (pred približno mesecem in pol), so imeli premoženje v višini približno 420 milijonov dolarjev. Od tega približno 40 milijonov dolarjev v Romuniji, medtem ko na Hrvaškem in v Sloveniji niso imeli ničesar. Romunske delnice, sicer veliko bolj likvidne od večine drugih, v katere so investirali, so tako postale niti krive niti dolžne žrtev razmer na preostalem Frontier trgu. Enajst romunskih podjetij je tako izgubilo dostop do tega pasivnega flowa. ETF je prodal 11m dolarjev Bance Transylvania, 10m Hidroelectrice, 8m OMV Petroma itd. Bukareška borza pa je ponovno dokazala svojo likvidnost z dejstvom, da je indeks tudi v tem obdobju še naprej rasel.
Nima smisla obžalovati, kar je bilo, ampak poglejmo, kaj je lahko. Na pasivne naložbe v Frontier torej ne moremo računati. Vendar pa obstaja Emerging Marke, na katerem so tako vlagatelji kot razpoložljivost ETF-jev veliko večji in pomembnejši. Večje povpraševanje, kot vemo, na splošno povzroči višje cene. Tako vlagatelji trenutno plačajo 15,6-kratni dobiček, ki ga ustvarijo podjetja (P/E) za delnice na Emerging trgih (MSCI Emerging Index), tj. ceno, ki je za tretjino višja kot na Frontier trgih (MSCI Frontier Index, P/E 11,5x).
Romunija zato nestrpno pričakuje trenutek, ko jih bo MSCI prerazvrstil, še posebej, ker že dosegajo najtežja merila. Od minimalnih treh, že pet romunskih podjetij izpolnjuje zahtevo glede velikosti. Ostaja likvidnostno merilo, ki ga izpolnjuje le Hidroelectrica. Vendar pa morata delnici OMV Petrom (SNP) in Romgaz (SNG) povečati svoj povprečni dnevni promet za »le« okoli petnajst odstotkov, da dosežeta minimum. Vsekakor to ni nemogoče, zlasti z naraščajočim zanimanjem samih Romunov (ki vlagajo neposredno ali prek lokalnih ETF-jev, vključno z InterCapitalovimi), pa tudi tujcev, od katerih nekateri že zavzemajo pozicije v pričakovanju odločitve MSCI. Tudi banka Banca Transylvania ni predaleč (potrebuje 23-odstotno rast), medtem ko je banka BRD še vedno približno 40% od minimuma.
Skratka, kot se govori po vsej regiji, bi lahko Emerging odprl Romunijo novemu pomembnemu pasivnemu toku, pa tudi novim aktivnim vlagateljem. Pri tem upamo, da bomo nagradili tiste, ki so že prej vlagali na trg. Nekega dne bi bilo lepo, da bi se tako Hrvaška kot Slovenija znašli v podobni situaciji, vendar pa je pred nami še dolga pot.
