Leta 2023 so številni evropski vlagatelji izbrali ETF kot instrument za vlaganje na borzi. Tradicionalno je bilo zanimanje za delniške ETF najvišje, vendar pa so relativne zmagovalke obveznice. Oglejte si v grafih, kako je bilo leto videti v zgodovinskem kontekstu.
Po podatkih ETFbook so evropski ETF-ji v letu 2023 pritegnili 166 milijard dolarjev neto vplačil. To je drugo najboljše leto doslej, po rekordnem letu 2021, ko se je med lockdownom veliko število vlagateljev prvič obrnilo k vlaganju na borzi.
Čeprav so največja neto vplačila zabeležili delniški ETF-ji, so obvezniški izstopali kot kategorija z najvišjo relativno rastjo.
Izvor: ETFbook
Pri delniških ETF je bilo največ zanimanja za tako imenovane “core” naložbe, torej tiste ETF-je, ki običajno služijo kot osnova pri gradnji širšega portfelja. V tem primeru gre za divezificirane globalne lastniške ETF-je ali ameriški S&P 500. Veliko je bilo tudi povpraševanje po ETF-jih, ki so delno usmerjeni v trajnost (sustainability). ETF-ji, osredotočeni na ZDA (33 milijard dolarjev) in ves svet (29 milijard dolarjev), so vodili pot, medtem ko so evropski zabeležili neto odliv v višini 0,7 milijarde dolarjev.
Izvor: ETFbook
Obvezniški ETF-ji so v letu pritegnili 70 milijard dolarjev, zaradi česar je leto 2023 rekordno leto. Največje zanimanje je bilo za državne obveznice (28 milijard dolarjev), sledile so podjetniške obveznice (21 milijard dolarjev), medtem ko je tako imenovana “ultra short” kategorija, ki vključuje denarna sredstva (12 milijard dolarjev), zasedla tretje mesto. Ta kategorija, kot je bilo pričakovano, svojo priljubljenost dolguje visokim kratkoročnim obrestnim meram, ki so posledica boja ECB z inflacijo.
Izvor: ETFbook
